Rekordne mere:
– starost 30 let
– dolžina 150 cm
– masa 50 kg

Opis in življenski prostor v Sloveniji

Telo je močno sploščeno, z veliko glavo in topim gobcem. Na zgornji ustnici predstojne ustne reže je četvero tipalk: dve krajši in ob straneh dve daljši. Oči so sorazmerno majhne. Značilna je dolga hrbtna plavut, ki je še precej daljša kot pri koreslju. Pri krapu je dobila ime družina krapovcev (Cyprinidae). Barva telesa je lahko dokaj različna. Hrbet je največkrat modro do temno zelen ali zeleno rjav, boki modro zeleni do zlato rumeni, trebuh pa umazano bel. Plavuti so večinoma sivo zelene z modrikastim odsevom, spodnje in repna tudi rdečkaste. Prve tri plavutnice hrbtne plavuti so trde, tretja je najdaljša in nazobčana.

Domovina krapa je vzhodna Azija, razširjen je po vsej Evropi, razen skrajnega severa. Ljubi toplejše, počasi tekoče in stoječe vode, bogate z drobnim vodnim živalstvom. Hrani se pretežno s talno hrano, kar je značilno za vse ribe s tipalkami, njegov zarod pa večinoma s planktonom. Pri nas krapa razširjamo predvsem z vlaganjem v ribnike, namenjene športnemu ribolovu. Krap je napomembnejša riba za vzrejo v nižinskih, toplejših ribnikih. S križanjem in selekcijo so dobili več ras, ki se razlikujejo od »divjega« v naravi živečega (rečnega) krapa: veleluskinar ima predvsem ob pobočnici vrsto velikih lusk; zrcalar je temnejši, praviloma olivno zelen in ima (redke) luske predvsem po hrbtu, trebuhu in na korenu repne plavuti; usnjar, ki je tudi temen, vendar rjavkaste barve, je popolnoma brez lusk. V ribnikih so razen tega še »luskinarji«, enaki tistim, ki žive v naravi. Vsi ribniški krapi imajo dosti višji hrbet, glede na mirno vodo in izdatno krmljenje. Povprečna dolžina odraslega krapa je 25 do 50 cm, teža pa 1 do 3 kilograme.